Ženeva po naše. Nova službena pot. Tokrat končno v malo bolj zahodne dele te celine. Ženeva v Švici. Tam je Urad visokega komisarja za človekove pravice. Imeli smo zagovor poročila o izvajanju pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, moj del je bil pokrivanje področja korupcije. Nam je šlo kar vredu.
No, po uspešnem zagovoru smo si še malo ogledali mesto. Ženeva je … draga, ampak lepa. Bi bilo za živet tam. Al pa vsaj it na dopust. Za par dni, ker si kaj več verjetno ne morem privoščit.
Pot tja in nazaj — letalo. Adria leti do Zuricha, od tam naprej pa Lufthansa do Ženeve. Potovali smo skupaj. Cela skupina je bila na istem letalu. To je kar malo poenostavilo stvari.
Lac Léman je res lep v tem času. Sicer je malo hladno, tako da ni ravno, da bi se človek šel kopat, smo se pa čez jezero do nasprotne obale zapeljali s čolnom. In po sprehodu šli nazaj peš.
Malo smo se še sprehodili po mestu, kupili spominke, poslikali … Res je fajn, ko imaš v takšnem lepem mestu kaj prostega časa.
In potem je sledil polet nazaj domov. Čez Alpe. Zasnežene. No … saj je vendar november.