Te dni je Ustavno sodišče spet odločalo o zakonodajnih posegih v zasebnost. Tokrat so ustavni sodniki presojali Zakon o nalogah in pooblastilih policije v delu, kjer se določa uporaba dronov.
Predlog za presojo ustavnosti je vložil Varuh človekovih pravic, ki je trdil, da je uporaba dronov neustavna, ker predstavlja prehud poseg v človekove pravice, policiji daje možnost uporabe dronov za izvajanje njenih pooblastil, kar glede na nedoločno stanje zakonodaje, pomeni skoraj vedno.
Policija ima svoje pristojnosti in pooblastila določena v zakonu.Osnova je drugi odstavek 148. člena Zakona o kazenskem postopku, ki poleg nekaj izrecno naštetih nalog, določa, da mora policija ukreniti in storiti drugo, kar je potrebno da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti,ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka.
Varuh človekovih pravic določbo razume kot blanketno določbo,ki policiji daje možnost, da na njeni podlagi uporabi vsa svoja pooblastila. Po razlagi Varuha bi policija lahko določbo drugega odstavka 148. člena ZKP v kombinaciji z določbami Zakona o nalogah in pooblastilih policije zlorabila za olajšanje svojega dela na račun zasebnosti državljanov. Tretja alineja 113. člena ZNPPol namreč določa, da lahko policija drone uporablja tudi za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov in identificiranje kršiteljev oziroma storilcev.Po mnenju Varuha to pomeni, da bo policija lahko dron uporabljala praktično pri vseh svojih aktivnostih, že zgolj zato, ker so usmerjene v dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov.
Ustavno sodišče se s tem ni strinjalo. Ugotovilo je, da brezpilotni letalnik ni novo tehnično sredstvo, temveč le nova platforma, podobno kot na primer helikopter. Na to platformo pa se lahko namestijo tehnična sredstva. Nadalje je ugotovilo da iz razlage zakona izhaja, da je letalnik mogoče uporabljati le za reaktivno delo policije, ne pa tudi za preventivno delo. Določbe zakona uporabo omejujejo na natančno naštete naloge (iskanje oseb, zagotavljanje varne izvedbe postopkov, spremljanje zakonitosti postopkov,preprečevanje nezakonitih prehodov državne meje, za prikrite preiskovalne ukrepe, za opravljanje ogledov ter za varovanje oseb in objektov).
Problematična alineja, ki določa, da se letalniki lahko uporabljajo za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov in identificiranje kršiteljev oziroma storilcev pomeni, da se lahko dron uporablja samo za ukrepe,ki neposredno zasledujejo navedeni namen, torej ko je do kaznivega dejanja ali prekrška že prišlo, ni pa ga mogoče uporabljati za ugotavljanje kaznivega dejanja ali prekrška (preventivno delo).
Ustavno sodišče je ugotovilo še, da na brezpilotni letalnikni dopustno namestiti drugih naprav, razen tistih za foto, avdio in video snemanje (prepovedano je nameščanje merilnikov hitrosti za nadzor prometa,prepovedano je nameščanje sistemov za avtomatsko zaznavo registrskih tablic (ANPR) in prepovedano je nameščanje oborožitvenih sistemov). Izrecno je zapisalo, da uporaba tehničnih sredstev ni dopustna v okviru splošne preventivne dejavnosti policije, ki bi šele vodila do odkritja posameznega prekrška ali kaznivega dejanja.
Odločba je zanimiva še v delu, ki se dotakne drugega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku. Ta kot že zapisano, ta določa,da mora policija ukreniti in storiti drugo,kar je potrebno da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka.Varuh določbo razume kot generalno klavzulo, ki policiji daje možnost, da uporabi svoja pooblastila, ali pa da izvrši katerokoli ravnanje, ki bi bilo potrebno,tudi tisto, ki v zakonu ni posebej urejeno.
Da tudi policija določbo razume enako kot Varuh, ni treba posebej poudarjati. Na podlagi te določbe policija pridobiva na primer podatke o uporabnikih spletnih forumov, kljub temu, da so upravljavci dolžni varovati osebne podatke in jih lahko razkrijejo le, ko je podana ustrezna pravna podlaga (sklep sodišča).
Ustavno sodišče je v tem delu jasno zapisalo, da sme policija izvrševati le taksativno našteta pooblastila, kijih mora uporabljati zakonito,ob pogojih in na način, določen v zakonih. Izven okvirov policijskih pooblastil, določenih z zakonom, policija torej ne sme opravljati svojih aktivnosti.