IMSI lovilec je naprava, ki deluje na podoben način kot bazna postaja mobilne telefonije. Oddaja signale, ki mobilne telefone v okolici prepričajo, da se povežejo nanjo. S tem, ko se telefoni povežejo na IMSI lovilec, naprava zazna kateri telefoni so v bližini in zabeleži njihovo IMSI številko (identifikator kartice SIM). Na ta način lahko uporabnik IMSI lovilca ugotovi, kateri telefoni so na določenem območju, jih poveže s podatki o naročnikih in tako ugotovi katere osebe so na določenem območju. Naprava je zanimiva za delo policije, saj jim omogoča, da ugotovijo, kdo se nahaja na območju (nadzor nad množico protestnikov) ali da potrdijo, ali je določena oseba na določenem mestu. S tem, ko premikajo napravo med določenimi mesti, kjer vedo, da se nahaja osumljenec, lahko tudi identificirajo njegov telefon in tako dobijo telefonsko številko, ki jo lahko uporabijo za prisluškovanje. Novejši IMSI lovilci omogočajo tudi prisluškovanje.
Uporaba IMSI lovilca je prikriti preiskovalni ukrep, ki ga določa 150.a člen Zakona o kazenskem postopku. Omogoča zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov iz zasebnega življenja posameznikov. Ti podatki so lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, nanašajo pa se na širši krog zavezancev.
Ustavno sodišče je tehtalo interes posameznikov, ki jih ujamejo IMSI lovilci po zasebnosti in javni interes preiskovanja kaznivih dejanj in pregonu storilcev, s tem pa varstvo pravic žrtev.
Pri presoji predloga za presojo ustavnosti poslancev, je Ustavno sodišče odločilo, da zadrži izvajanje 150.a člena, kljub temu, da predlagatelji tega niso izrecno predlagali. Sodišče je s tem dalo prednost zasebnosti posameznikov pred interesi preiskave.
Sicer gre za sklep o začasnem zadržanju, ki velja dokler sodišče ne odloči o vsebini zahteve.